V aprilu smo bili članice in člani likovnega društva na strokovni ekskurziji v Trstu, na ogledu razstave Vincenta van Gogha v Muzeju Revoltella.
Za ogled razstave nizozemskega slikarskega genija nam ni bilo potrebno potovati daleč, samo do bližnjega Trsta. Do Občin smo šli z avti, nato smo za premike do Trsta in po Trstu uporabili avtobus. Tudi sprehod po ulicah Trsta v sončnem aprilskem dnevu je bil posebno doživetje.
Razstava je posvečena največjemu nizozemskemu postimpresionističnemu slikarju Vincentu van Goghu (1853–1890). Ogledali smo si več kot 50 njegovih del, opremljenih z razlago in obsežnim gradivom – videi, dokumenti in zapisi. Najlepša Van Goghova dela so prišla iz nizozemskega muzeja Kröller Müller. Razstava je vsekakor presežek, saj smo skozi slikarjev opus lahko spoznali ustvarjalni ciklus zadnjega desetletja njegovega življenja.
V Italiji je bila prav ta razstava postavljena že prej v Rimu ter v Milanu in samo v Rimu si jo je ogledalo cca 600.000 obiskovalcev.
Na razstavi sta dva kultna portreta prvič razstavljena skupaj, kar je posebnost, saj sta sicer stalno razstavljena v dveh različnih galerijah. Gospod in Gospa Ginoux sta bila lastnika kavarne v Arlesu, ki jo je obiskoval Van Gogh, naslikana leta 1890. Na ogled pa je še več pomembnih Van Goghovih del. Vrtnar, ki ga je posodila Narodna galerija v Rimu, pa njegov Sejalec in Sončnice v vazi….
Štirje umetniški sklopi
Slikarjev opus je predstavljen kronološko in razdeljen na štiri obdobja: prvih pet let umetniškega delovanja slikarja, ko je slikal nizozemske pokrajine, ljudi ob delu in v vsakdanjem življenju. V tem obdobju so prevladovale na njegovih delih temne barve, pretežno rjavkasti toni.
V drugem obdobju so predstavljene slike, ki so nastajale, ko je umetnik živel v Parizu med letoma 1886 in 1888. To obdobje je imelo pomemben vpliv na njegovo slikanje, saj se je tam srečal s svetlo paleto impresionistov.
Tretji sklop prikazuje čas in dela, ko se je spoprijateljil s Paulom Gauguinom in z njim leta 1888 odpotoval v Arles. Tu sta ustvarjala skupaj, dokler se nista nepopravljivo sprla. Obdobje v Arlesu je bilo najbolj plodovito, njegov slog je popolnoma dozorel. Slikal je okolico vrtov, drevesa, sončnice, mostove in ulice. V tem času je naslikal tudi celo vrsto portretov. Kljub temu, da je bil duševno strt in v stalnem boju s halucinacijami, ni nikoli prenehal s slikanjem.
Četrti del razstave pa je namenjen tragičnemu zadnjemu obdobju, ki ga je slikar prostovoljno preživel v psihiatrični bolnišnici. Zadnje mesece je nato živel v vasici Auvers-sur-Oise , severozahodno od Pariza, kjer je ustvaril nekaj sijajnih umetnin in tu je leta 1890, star 37 let, storil samomor.
Mogočen muzej, italijanska kulinarika in skodelica kave
Po končanem ogledu van Goghove razstave smo si ogledali še ostale razstavljene zbirke v Muzeju Revoltella. Zgradbo, kjer stoji danes Muzej Revoltella – Galerija moderne umetnosti, vso opremo v zgradbi, svoje umetniške zbirke in sredstva za vzdrževanje je mestu Trst v svoji oporoki leta 1869 poklonil baron Pasquale Revoltella. Od tedaj naprej je tu muzej, kjer si obiskovalci v šestnadstopni mogočni zgradbi lahko ogledajo mnoge umetnine in razstave.
Po ogledu smo šli na kosilo v picerijo s pico na meter, peš na ogled trgovine Eataly Trieste na pomolu, kjer prodajajo specialitete iz cele Italije in na obvezno kavo na Piazza Unita v Caffe degli specchi. Nato smo si po poti ogledali še skulpturo Jamesa Joyca ob Canalu Grande, zunanjost Narodnega doma v Trstu, odšli na avtobus in po prihodu na Občine odšli domov.
Letošnja bogata in poučna strokovna ekskurzija Likovnega društva Franceta Pavlovca se je zaključila proti večeru. Poslovili smo se zadovoljni, da smo si lahko ogledali razstavo Vincenta van Gogha. Verjetno se prav kmalu ne bo ponovila priložnost za ogled razstave takšnih razsežnosti, še posebno pa ne v kateri od bližnjih galerij.
Tekst Neva Macarol
Fotografije Jožica Bubnič
