Prem je značilna gručasta brkinska vas, ki se nahaja na slemenu na okrog 475 m nadmorske višine severozahodno od Ilirske Bistrice. Vas, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1213, je bogata s kulturno dediščino.
Na njenem severovzhodnem delu stoji grad Prem, eden od najbolje ohranjenih grajenih virov v porečju reke Reke. Zgrajen je bil konec 12. stoletja, v pisnih virih pa se prvič neposredno omenja leta 1366. Njegovi lastniki in upravitelji so se skozi čas menjavali, vsak od njih pa je na gradu pustil svojstven pečat. V gradu si obiskovalec lahko ogleda stalno in začasne razstave, ki so v domeni Pokrajinskega muzeja Koper. Preizkusi se lahko v grajskem pobegu, ki ga je pripravil TIC Ilirska Bistrica ali pa se udeleži številnih dogodkov, ki se dogajajo v njem (delavnice za otroke, ure pravljic, koncerti, literarni dogodek Premska srečanja, Viteški dan …) Na gradu se odvijajo tudi poroke. Z malo domišljije je grad Prem mogoče povezati tudi s pravljico Šivilja in škarjice Dragotina Ketteja.
Dragotin Kette (1876-1899), eden od štirih predstavnikov slovenske moderne, se je rodil 19. januarja 1876 v stavbi nekdanje osnovne šole na Premu. Njegov oče Filip Ket(t)e je bil učitelj, mama Ana, rojena Valenčič pa iz Trnovega (Trnovo danes del mesta Ilirska Bistrica, do let 1927 pa je bil samostojen kraj). Kette je na Premu preživel zgolj dve leti svojega življenja (do 1878), vendar se je v svoje rodne kraje vračal še kasneje, zlasti po očetovi smrti, ko sta skrb nad njim prevzela sorodnika po materini strani, Ivan in Ivana Valenčič iz Trnovega. V Trnovem je napisal tudi nekaj svojih literarnih del (kratko predstavitev njegovega življenja s poudarkom na ilirskobistriškem prostoru si lahko ogledate v kratkem dokumentarnem filmu: Zgodba za navdih: življenje Dragotina Ketteja). Zlasti po letu 1949 je postal pomemben del identitete ilirskobistriškega prostora, na kar kažejo tudi spominska obeležja v Ilirski Bistrici in na Premu. Leta 1968 je bila urejena in za javnost odprta Kettejeva spominska soba v pritličnih prostorih nekdanje premske osnovne šole. Takrat so v njej postavili doprsni pesnikov kip iz žgane gline, pred Osnovno šolo Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici pa na marmonat podstavek enak, vendar kovinski doprsni kip. Od leta 2006 povezuje Prem z Ilirsko Bistrico Kettejeva pot, ki jo je vzpostavilo istoimensko društvo. Po Kettejevi poti so organizirani vodeni pohodi, kolesarjenje in tek. Kljub priljubljenosti se v literarno pot ni vlagalo, zato je bila prepuščena zobu časa.
Poleg Ketteja se je na Premu rodilo še nekaj drugih pomembnih osebnosti, kot so Karel Lavrič, Gvido Rant, Bogomil Fatur, Bojan Počkar in drugi (kar nekaj jih je bilo predstavljenih v okviru Kulturnih drobtinic s Prema). Med ljudmi, ki so prišli od drugod na Prem, pa nedvomno izstopa akademski slikar Tone Kralj, ki je kot prvo od cerkva poslikal leta 1921 cerkev sv. Helene na Premu. V neposredni bližini se na mestu nekdanje cerkve nahaja kapela sv. Katarine.
V vasi in v njeni neposredni bližini se nahajajo še studenci, ki pričajo o preteklem preskrbovanju z vodo, in kulturne terase, na katerih gojijo kmetje še vedno jabolka in slive. V Potoku, zaselku, ki spada pod Prem, sta še ohranjena most čez reko Reko iz časa rodbine Porcia, in stavba nekdanje fašistične občine.
Da bi Občina Ilirska Bistrica skupaj z drugimi deležniki lahko predstavila bogato zgodovino vasi Prem in s tem vplivala k njenemu ohranjanju, je že predhodno začela kovati načrte o turističnih produktih in ponudbi. Oktobra 2023 ji je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport odobrilo projekt Neprekinjenost sebe: ohranjanje lokalne identitete ilirskobistriškega prostora (krajše Neprekinjenost sebe). Na začetku oktobra 2024 je bila podpisana pogodba med Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter med Občino Ilirska Bistrica.
Naslov projekta izhaja tega, da je dediščina izum, ki nastane zaradi vsakokratnih identifikacijskih potreb. Spominjanje na neko osebo in/ali dogodek, ki mu določena skupnost pripiše poseben pomen za njen obstoj, je pogojeno z vpisom v materialnost ter z nenehnim predstavljanjem, interpretiranjem ter z rituali. S tem se vzpostavlja navidezna neprekinjenost med dejanskim dogodkom oziroma osebo. Iz množice dediščinskih izumov nato skupnost izbere najpomembnejše, ki imajo potencial postati turistične znamke njenega okolja. Projekt naslavlja vodilna produkta Strategije slovenskega turizma 2023–2028, to sta Aktivnosti v naravi ter Kultura in zgodovinska mesta. Projekt podpira tudi usmeritve Strategije razvoja turizma Zeleni kras 2022–2027.
Da bi prej na kratko predstavljena kulturna dediščina postala fizično in vsebinsko dostopna lokalnemu prebivalstvu ter drugim slovenskim in tujim obiskovalcem bomo skupaj z drugimi deležniki v sklopu projekta:
Slikovno gradivo: Patrik Lovrin (grad Prem in cerkev sv. Helene) in TIC Ilirska Bistrica (Kettejeva spominska soba)
