Bazoviška cesta 14
6250 Ilirska Bistrica
Na Občini Ilirska Bistrica smo se odločili za nov koncept delovanja Pavlovčeve galerije, koncept z vodilno rdečo nitjo in tudi z izobraževalno noto. Predvsem domači javnosti namreč želimo predstavljati aktualne domače umetnike pa tudi likovne ustvarjalce iz sosednjih dežel. Želimo prispevati k spoznavanju novih svetov likovne umetnosti in izobraževanju. Zelo veseli smo, da se je na naše povabilo k sodelovanju odzvala Anamarija Stibilj Šajn, ki smo jo v naši galeriji že imeli priložnost spoznati.
Generacijsko, narodnostno in po slogih raznoliki avtorji, a s skupnim izhodiščem v figuraliki
Razstavno sezono Pavlovčeve galerije bo oblikovalo šest razstav. Junijska bo pripadala domačim ustvarjalcem, in sicer članom Foto kluba Sušec, ki letos obeležuje dvajseto obletnico delovanja.
Letos figuralika
Ostalih pet razstav bo zelo heterogenih, razporejenih na približno dva meseca. Razstavljavci bodo narodnostno in generacijsko raznoliki, avtorji, ki prisegajo na različne načine, pristope in sloge likovne interpretacije. Vsem pa bo skupno figuralno izhodišče. Skozi niz razstav bomo spoznali, da figuralika, kljub intenzivni eksploataciji, ki jo je doživljala skozi zgodovino, še vedno premore veliko neodkritega. Tako ostaja likovno dražestno in vsebinsko odprto področje. S figuro je mogoče povedati največ; lahko prevzema različne vloge in poslanstva ter na slikovni oder prihaja v različnih pojavnih oblikah. Njena likovna življenja so različna, njena vsebinska vrednost pa neomajna in aktualna.
Vodeni ogledi razstave in likovne delavnice
Vsakokratnemu odprtju razstave, bo po prej objavljenem terminu sledil še vodeni ogled razstave, ki bo vključeval tudi možnost razkritja pogledov obiskovalcev in bo omogočal odprt dialog z njimi.
Da bi tudi pri mladih prebujali odnos do likovne kulture in njihovo kreativnost, bomo v času trajanja posamezne razstave organizirali tudi likovno delavnico. Udeležijo se jo lahko učenci višjih razredov osnovnih šol in srednješolci (skupina 15 udeležencev).
ANAMARIJA STIBILJ ŠAJN
Anamarija Stibilj Šajn (v ozadju slika Tomaža Perka)
je umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in kuratorka, ki je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomirala leta 1990.
Najprej je delovala v pedagoškem poklicu, in sicer na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini. V letu 1999 je postala samostojna likovna recenzentka in kustosinja. Kot zunanja sodelavka že dve desetletji in pol vodi razstavno dejavnost Kosovelovega doma v Sežani. Sodeluje z različnimi galerijami po Sloveniji in tudi tujini, med drugim z Galerijo Turnac v Novem Vinodolskem (Hrvaška), z galerijo Pavelhaus Avstrija, Galerijo Ars v Gorici (Italija), že večkrat pa je slovenske umetnike predstavljala tudi v Rimu, na Dunaju, v Bruslju in Londonu.
Z izborom slovenskih avtorjev je sodelovala pri formiranju mednarodnega muzeja sodobne umetnosti v Neaplju – Casoria International Contemporary Art Museum. V letu 2008 je deset slovenskih slikarjev predstavila na Nizozemskem – Stedelijk Museum in galerija Pand Paulus v Schiedamu. Pomembno je bilo njeno sodelovanje v mednarodnem projektu WOMEN ABOUT WOMEN (Rise of Women in Culture in the Western Balkans). Kot edina kuratorka iz Slovenije je v projektu predstavljala likovne ustvarjalke iz Slovenije. Projekt, ki je trajal od leta 2020 do 2023, je bil podprt s strani EU in je vključeval razstave v različnih državah, strokovna srečanja kuratork, delavnice in druge aktivnosti.
Že tri desetletja (1993) je strokovna spremljevalka Mednarodne likovne delavnice »Slovenija, odprta za umetnost« (Sinji vrh nad Ajdovščino, Slovenija). V letu 2007 je prevzela vodenje projekta in ga nadgradila v simpozij. Strokovno spremlja tudi druga delovna srečanja likovnih ustvarjalcev po Sloveniji in tujini.
Poleg recenzij je pripravila tudi monografske študije za številne domače in tuje avtorje (Klavdij Tutta, Klementina Golija, Rudi Skočir, Jože Stražar Kiyohara, Nikolaj Mašukov, Adel Seyoun, Azad Karim, Eduard Belsky, …). V letu 2021 je pripravila monografijo za Sonjo Tavčar Skaberne, v letu 2022 pa za Konrada Kranjca in Gregorja Pratnekerja.